Referat o. Stefana Varzalyja
na A. K. R. Kongressi v Pittsburgh, Pa.,
12-13 Julija, 1942.

Dvadcat rokov budet v misjacu Novembru seho hoda, jak poderžan byl vseamerikanskij karpatorusskij Kongress v N. S. Pittsburgh v toj samoj haľi, hd᾽i my dnes sobralisja. Na tečenije i d᾽ilovedenije kongressa duže dobri pamjataju, a to že i na rezoluciju, ibo byl jem odnim iz 4 sekretarej-zapisnikov toho Kongressa. Prisutstvovalo na nem vysše 600 delegatov-delegatok so vsich storon Ameriki, kotry sobralisja, čtoby zaprotestovati protiv diktatorstva čechov na Podkarpatskoj Rusi i zatrebovati ot nich osuščestvlenija autonomiji, jaka garantirovana byla našemu narodu St. Žermenskim mirnym dohovorom. Sobralisja na Kongress pravoslavny i uniaty karpatorossy, vsi oni v sohlasii v bratskom duchu rabotali za svobodu svojej rodnoj zemli, svojeho rodnoho naroda v starom kraju.

V tom časi prebyval officiaľnyj mir v Europi i v druhich časťach svita, no vo serdcach uhnetennych i presľidovannych narodov ne bylo toho pokoja. Ne užival plody pokoja i naš karpatorusskij narod v ramkach Čechoslovakiji i Poľši, ibo novy jeho panove, pod plasčem demokratii i svobody, samo tak mučili jeho, jak perežni jeho vlad᾽iteli: austrijaki i mad᾽ary. I tak, kto hlubže pozril tohda v meždunarodnoje bezpokojstvije, tot i bez proročeskoho ducha moh predvid᾽iti vybuch teperišnoj krovoprolitnoj vojny, jakoj jesče ne bylo v mirovoj istorii.

Dnes my virny syny i dočeri Karpatskoj Rusi snova sobralisja v toj samoj haľi, čtoby v teperišnych strašnych vojennych časach pomoči našej rodnoj zemli Karpatskoj Rusi, mnohostradaľnomu velikorusskomu narodu, borjusčemusja za svobodu i demokratiju vsich narodov svita, i našej miloj adoptovanoj novoj otčizny Ameriki. Narodnyj holos nas zval, čtoby ne zabyti o svojem mnohostradaľnom karpatorusskom narod᾽i i o toj slavnoj Ameriki, kotora jak dobraja mater, priňala nas vo svoji materinski objatija i dala nam i našim d᾽iťam vozmožnosť svobodnoho žiťa.

My posluchali holos našej Ameriki, našej Karpatskoj Rusi i našej materi Velikoj Rossii, i sobralisja dnes tut na Kongress, čtoby seriozno i v bratskom-sesterskom duchu posovitovatisja, že jak by najlučše pomoči našej miloj Ameriki, našej Rodiňi i mnohostradaľnomu velikomu russkomu narodu v otčajannoj i heroičnoj borbi dľa soveršennoho sokrušenija Hitlera i fašizma na cilom sviťi, čtoby potom vsi narody svita, meždu nimi i naš bratskij russkij narod, mohli žiti svobodno i spokojno.

Ja, jako generaľnyj sekretar᾽ K. Russ. Sojuza, dolžen tut podati počtennym delegatam-delegatkam korotkij perehľad o žestokom presľidovaniji našeho karpatorusskoho naroda na jeho rodnoj zemli za čas posľidnych 25 rokov, čtoby každomu iz nas jasno bylo, čto ni odin druhij narod ne terpil tak mnoho ot čužich tiranov, jak terpil naš karpatorusskij narod na obojich storonach Karpatskich hor, i proto on zasluhujet toho, čtoby my dnes zastupilisja za neho.

Jakoje že bylo poIitično-kuľturnoje i ekonomičnoje položenije Karpatskoj Rusi posľi pervoj Svitovoj Vojny v Čechoslovakii i Poľši?

14 punkty Prezidenta Wilsona i St. Germainskij mirnyj dohovor o samoopred᾽ileniji i svobod᾽i najmeňšich narodov ignorovany byli čechami i poľakami. Toľko uhnetateľi smijalisja; vmisto mad᾽arov i austriackich ňimcov nadaľše uhnetali karpatorossov na oboich storonach Karpat, novy autokraty: čechoslovaki i poľaki. Naš narod na svojej rodnoj zemli i nadaľše ostalsja rabom druhich. Čechoslovaki i poľaki v novych respublikach uhnetali karpatorusskij narod politično, kuľturno i ekonomično.

Dľa dostiženija svojej vrednoj i antislavjanskoj politiki poľzovalisja starym austrijskim mad᾽arskim devizom: “Divide et impera” (Razd᾽iľaj i vlastvuj). Samo tak postupali i poľaki s halickim i voobšče russkim narodom v ramkach svojej poľskoj respubliki.

Političeskoje uhnetenije: St. Germainskij mirnyj dohovor garantiroval polnu autonomiju dľa podkarpatskich rusinov ot Poprada po Maramaroš. Čechoslovaki ignorovali geografičeski i etnografičeski hranicy russkoj zemli, i razrizali Karpatskuju Rus᾽ na dvi časti. Prjaševskaja Rus᾽ (ot Uža na zapad) s 250,000 russkim naselenijem ostalas᾽ častiju Slovenska bez vsjakich političeskich prav, obrečena na polnoje vynarodovlenije. Pro poľski i češski intrigi ne byla prikľučena k Prjaševskoj Rusi-Čechoslovakii Halicka Rus᾽-Lemkovsčina so svojim 200,000 russkim naselenijem, ibo novy autokraty bojalisja sojedinennoj karpatorusskoj sily.

Vsi političeski urjady zapolneny byli na russkoj zemli češskimi ili poľskimi urjadnikami. V Podkarpatskoj Rusi bylo jich 40,000 s duplovanoju platneju. Tak bylo i v Haličiňi. Tam poľaki urjadovali na russkoj zemli. V Podkarpatskoj Rusi gubernator ne imil vlasti, ibo vsja vlasť byla v rukach vice-gubernatora čecha. Čechi sozdali 26 političeskich partij na Podkarpatskoj Rusi, čtoby russkij narod razdrobleno ne moh dobitisja svojich političeskich prav. Vrahi našeho naroda sozdali i ukripľali ukrainskij separatizm dľa oslablenija russkoho naroda na oboich storonach Karpat. V političeskom razbivaniju russkoho naroda pomahali čecham i poľakam naši janičary, podplačeny russki ľudi. V Podkarpatskoj Rusi o. Augustin Vološin, Josif Kaminskij, Feldesy, Demko, i proč. Izbirateľny distrikty tak byli razd᾽ileny čechami v Prjaševskoj Rusi, čtoby russkij narod ne moh izbrati sebi russkoho deputata do Pražskoho parlamenta. Čechoslovaki sfaľšovali narodnuju perepis, čtoby oficiaľno umeňšati čislo karpatorusskoho naroda.

Kuľturnoje uhnetenije. Čechi ne dopustili russkij jazyk do russkich škol, ni do civiľnych urjadov. V Prjaševskoj gimnazii ne priznali russkij jazyk, jakij daže mad᾽are respektovali, ibo platili tam professora-prepodavateľa russkoho jazyka. Vsi škoľny inspektory na čisto russkich okolicach byli čechoslovakami. Russki učiteľi byli terorizovany, a kotry osmililisja učiti v russkich selach po russki, to zastanovlena byla im platňa. Na russki pisma učitelej škoľny vlasti ne otvičali. Russki hymny i pisňi zapresčeno bylo učiti i spivati v russkich školach ili na publičnych sjizdach. Gazety izdavalisja na russkom jazyki, no davila jich češska cenzura. Praviteľstvenny izdanija publikovalisja na ukrainskom žargoňi. Amerikanski russki gazety, Russkij Vistnik, Vistnik i Vostok ne byli dopusčeny do Podkarpatskoj Rusi češskim praviteľstvom.

Ekonomičnoje uhnetenije. Russkij narod rabotal ťažko, a plody jeho pracy využitkovali sami čechi. Bez dozvolenija ili sohlasija russkoho naroda vyrubovali bohaty ľisy, a derevo vozili do Čechiji ili zahranicu. Bohaty karpatorusski ľisy davali čužincam do arendy, za čto polučali veliki milliony korun, a russkij narod ničeho ne dostal iz toho. Vyvozili iz Karpatskoj Rusi soľ, a rusiny ani ovsjanyj chľib ne mali čim posoliti. Rekvirovali i zahrabili statki, ovcy i ovosč iz Podkarpatskoj Rusi. Na publičny roboty čechi privozili v Karpatsku Rus᾽ čechov, moravjanov, mad᾽arov i rumunov, a rusiny, pro brak roboty, išli v Argentinu, Braziliju ili Canadu, hd᾽i sotkami hinuli pro horjačij ili zimnyj klimat. Tut spomnu, čto h-n John Popp, na Kongressi K. R. S. vo 1939 roku doslovno skazal sľidujuče o žizni našeho naroda v Karpatskoj Rusi: “Češski voditeli žijut po panski, vo slavi i bohatstvi, a narod russkij vo bid᾽i i nesčastju.”

Horko žilosja našemu karpatorusskomu narodu na svojej rodnoj russkoj zemli v ramkach tak zvanoj “demokratičeskoj” čechoslovackoj ili poľskoj respubliki. Protiv seho užasnoho položenija naši rodny bratja bezsiľny byli. Kto podňal slovo protesta, tot našolsja v Ilavi ili Krakovi v ťažkoj ťurmi. Gazety zahlušeny byli cenzuroju. V otčajannom položeniji svojem naši bratja-sestry pod Karpatami proklinali daže amerikanskich karpatorussov, čto prikľučili ich svojim holosovanijem do Češskoslovenskoj respubliki.

Amerikanski karpatorusski kongressy i protesty. Amerikanska Rus᾽ otkliklasja s boľšim sočuvstvijem na skarhi i stradanija našej rodnoj zemli. Pisalisja i posylalisja skarhi i protesty protiv češskoho uhnetenija do Ligi Nacij. No Beneš vse zadusil tam, i kazal, čto na Podkarpatskoj Rusi žijet poludikij narod, jakomu nemôž dati autonomiju.

1922-ho hoda poderžan byl v N. S. Pittsburgh, v sej samoj hali, Vseamerikanskij Karpatorusskij Kongress, na kotrom čislennoje delegatstvo rišiteľno protestovalo protiv čechov. (Na kongressi prisutnyj byl i protestoval protiv čechov ex-gubertator Hrihorij Žatkovics i podpisal protestnyj Memorandum do češskoho praviteľstva). Podobnyj Kongress byl i v New Yorku 1926-ho hoda, jakij sozvala Karpatorusska Liga. V 1933-om roku poderžan byl Kongress v Pittsburgh, na Russkoj Doliňi, hd᾽i byli siľny protesty protiv antidemokratičeskoho upravlenija čechov na Podkarpatskoj Rusi. Dľa zasčity našeho starokrajevoho naroda osnovan byl tohda Karpatorusskij Sojuz s devizom “v russksoti vsi my bratja” bez ohľadu na viroispovidanije ili političesku različnosť. Pravlenije K. R. Sojuza posylalo prošenija i protesty do Prahi, no Praha ostalasja vsehda hluchoju. Vsjady byla vidna ruka Edwarda Beneša i Milana Hodžy protiv svobody karpatorusskoho naroda vo starom kraju. Siji šovinisty ubili vse, chotja byli i iskrenny naši prijateľi meždu čechami jak napr. Dr. Kari Kramarž, kotoryj sam stroho osuždal politiku čechov protiv russkoho naroda. A že jak slovaki otnosilisja k trebovanijam russkoho naroda, to najľipše dokazuje izrečenije Patera Hlinki: “Všetkich russnakoch mož vyvezť iz Slovenska (Prjaševska Rus᾽) na jednom drabňaku.” Taka byla čechoslovacka-slavjanska “ľubov” do russkoho naroda!

1935-ho hoda Vostočnoje Otd. Karpatorusskoho Sojuza poderžalo svoj Kongress v New Yorku. Byli prošenija i protesty do pražskoho češskoho praviteľstva v interesi našeho rodnoho kraju, no vse daremno bylo. Praha hluchoju ostalasja i na dalej.

Vo 1939 roku 6 i 7-ho Marca poderžan byl Kongress Karpatorusskoho Sojuza, na kotorom teperišnyj hl. urjad byl izbran našej političeskoj organizacijej. V tom samom roku poderžan byl Kongress i Karpato-Russkoho Komiteta v New Yorku v misjacu Februaru. Rišenija oboch Kongressov odinakovy byli: rabotati za svobodu Karpatskoj Rusi na osnovi principa “v russkosti vsi my bratja.” Na tom Kongressi my predvid᾽ili približenije hroznoj burji. Čorny chmary fašizma i hitlerizma sobralisja uže na neboskloňi Europy, i každyj, kto s otkrytymi očami pozeral na meždunarodnoje političeskoje položenije narodov, znal, čto skorše ili pozdnijše strašny hromy budut biti, vybuchnet vojna, jaka pereminit mapu Europy i vseho mira. V takom nepevnom čaši d᾽ijateľnosť K. R. Sojuza byla ohraničena, ibo meždunarodnoje položenije bylo neopred᾽ilennoje. Ot Franciji ne mož bylo prositi svobody dľa našeho naroda, ibo ona stojala na storoňi čechov; Anglija vsehda hrala chitru politiku i ne otnosilasja iskrenno k stremlenijam slavjanstva. Ot Rossii ne bylo vozmožno prositi pomosči dľa našeho naroda, ibo ona zaňata byla stroiteľstvom svojej deržavy i dolžna byla prihotovitisja dľa sebeoborony protiv fašizma, kotryj siľno podnimal svoju holovu.

V tom časi Hitler hrozil Benešu, a Beneš Hitleru, čto Čechoslovakija do posľidnoho “diča” budet borotisja za nezavisimosť svoju. A koli Hitler rušilsja protiy Čechoslovakii, to Beneš vťik so svojimi politikarjami do Londona lišajuči Čechoslovensko na milosť Hitlera.

Koli Čechoslovakija raspadalasja, tohda hrišna sovisť Prahi pripomnula St. Žermainskij mirnyj dohovor o autonomiji Podkarpatskoj Rusi. Karpatska Rus᾽ v posľidnoj pori vyhološena byla nezavisimoj na čeli s premierom Andrejem Brody, kotoryj pro svoji mad᾽arski simpatiji pozdňijše arestovan byl. Jeho arestovali s porozumlenijem Hitlera. Posemu nastala “Pidkarpatska Ukraina” iz laski čechov na čeľi s prezidentom A. Vološinom. Prišli tam sičoviki, kotory striľali i mordovali karpatorusskij narod.

V tom časi Pidkarpatsku Ukrainu zaňali mad᾽ary, i ot toho času do dnes panujut nad odnoju častiju podkarpatorusskoho naroda pri blahosloveniji Hitlera. A posemu prišol Hitler i zabral vse, i tak naš karpatorusskij narod v Mad᾽arii, Bukoviňi, Slovakii, Haličiňi prebyvajet dnes pod hitlerovskim igom.

Nastala užasna vojna po cilomu svitu, jaka v razmirach svojich i žestokostiju pereveršujet vsi perežňi vojny, jaki znajet istorija. V sej užasnoj vojňi nachoditsja i pervostepennuju roľ hrajet Sovitska Rossija. V posľidnom vremeni do sej vojny zaťahnuta byla i naša Amerika čerez virolomnyj napad na ňu.

Doteper, jak druhi mnohi svobodny europejski narody, tak i naša rodna Karpatska Rus᾽ nachoditsja pod pjatom tirana Hitlera i jeho sojuznikov, vsľidstvije čeho naši bratja-sestry vo starom kraju pereživajut nesnositeľny stradanija.

Žestokoho Hitlera, pokorivšoho doteper majže vsju Europu, doteper mohla zastanoviti i s nim vysše roka heroično borotisja toľko sovietska armija, kotora svojim herojstvom udivila vsi narody svita, i kotora jedinestvenna zapričinila fašizmu veličezny straty. Vsja ruskaja zemľa kroviju zalivajetsja. Milliony russkoho vojska i naroda sražajutsja na poli brani za svobodu russkoj zemli i za svobodu-demokratiju vsich pokorennych narodov. V sej gigantskoj i strašnoj vojňi uže milliony byli ubity i raneny najlučšich russkich synov, ale russkij dub deržitsja kripko v žestokoj borbi za svobodu narodov. S času na čas, jak i teper, russkaja armija prinimajet žestoki udary Hitlera i jeho fašistskich sojuznikov, ale sami taki udary, a ješče i boľšiji, ud᾽iľajet i ona svojemu protivniku. V nastojašče vremja Sovitska Rossija, iz strategičeskich pričin, otstupajet pered vrahom, ale ni na minutu ne poddajetsja v borbi s nim. Vojenny znatoki kažut, a my virim, čto Sovitska Rossija i jej slavna Krasna Armija nepobidima, s našeju Amerikoju, pobidit vraha Hitlera i vysvobodit vsi ponevolenny narody svita iz rabstva fašizma i hitlerizma.

V načali vojny majže vsi narody svita dumali, čto Sovitska Rossija ne možet protivostati Hitleru i jeho pancirnym divizijam. Vsi toho mňinija byli, čto Rossija v tečenije 6 tyždnej rozpadetsja, ibo russkij narod ne budet vojevati. I tu nastalo veličeznoje udivlenije dľa ciloho svita — 190 millionov sovitskich narodov sojedinenno stojat vo vojňi protiv Hitlera i fašizma pod rukovodstvom svojeho najboľšoho vožd᾽a Josifa Stalina.

Naša Amerika so Sovitskoju Rossijeju razom boretsja za svobodu vseho čelovičestva. Meždu Amerikoj i Rossijej teper prebyvajet ťisnyj vojennyj sojuz i serdečnoje prijateľstvo. Na storoňi Rossii i siľnaja Britanija. Imijem polnuju nad᾽iju, čto s vojennoju siloju i resursami sich trech velikich demokratij vrahi čelovičestva budut sokrušeny do prachu, i tohda ťi tri veliki deržavy budut davati svobodu vsim podavlenym i nesčastnym narodam svita.

Dľa dostiženija sej čili nam amerikanskim karpatorussam nužno seriozno i oduševlenno rabotati i žertvy prinositi. Vsim nam karpatorossam nužno sojedinitisja, čtoby uspišňijše mohli my pomahati našemu amerikanskomu praviteľstvu i našim russkim bratjam vo starom kraju. Meždu nami ne dolžny byti raznicy sociaľny ili religijny. V časi opasnosti vsi my dolžny vjedno deržatisja. Dľa toj cili Amerikanskij Karpatorusskij Sojuz objedinilsja s Karpatorusskim Narodnym Komitetom, čtoby ruka v ruki, po bratski rabotati dľa vyšich idealov i svobody vseho čelovičestva. Tak dolžny pokračovati i vsi druhi karpatorusski obsčestva ili organizacii dľa blaha Ameriki i dobra russkoho naroda. Kto dnes razd᾽iľajet naši sily, toho my dolžny považati ne liš za svoho vraha, no i za vraha Ameriki i demokratii.

Dnes toľko 5th kolumnisty razd᾽iľajut sily ili probujut razd᾽iľati sily amerikanskoho naroda, a na takich amerikanskoje praviteľstvo zorko pozirajet.

Holovna ciľ seho Kongressa — mobilizacija vsich karpatorossov v Ameriki dľa podderžki vojennych usilij našeho praviteľstva v borbi protiv fašistskich agressorov.

Naši dolžnosti dvojaki. Dolžny my pomahati i Ameriki i russkomu narodu.

Ameriki dolžny my pomahati s zakupkoju vojennych bondov, s uveličenijem našej produkcii, s našimi postojannymi žertvami na Amerikanskij Červenyj Krest, i na druhi amerikanski patriotičny cili. Naš karpatorusskij narod v Ameriki dolžen otnositisja, jak doteper, s najboľšoju lojaľnostiju do svojeho adoptovannoho otečestva i amerikanskoho praviteľstva. Jesli my pomahajem našej krajiňi, s ťim my podderžujem razom i našu russku zemľu, naš russkij narod vo starom kraju, ibo Amerika serdečno podporuje Rossiju vo vojňi protiv Hitlera.

Rossiji my tože dolžny pomahati. I najľipše možem pomoči jej, jesli požertvujem na medicinsku pomosč russkomu voinstvu.

Plany dľa takoj pomosči dolžen vyrobiti sej Kongress, a po ťim planam my potom dolžny pokračovati. Ja virju, čto naš amerikanskij karpatorusskij narod sd'ilajet svoju dolžnosť ko Ameriki i russkomu narodu. Viruju i v tom, čto Amerika, Rossija i Anglija vyhrajut siju vojnu, i čto my jesče doždemesja vsemirnoj svobody i demokratii vsich narodov svita. Viruju, čto i naša mnohostradaľna Karpatska Rus᾽, posľi pobidinosnoj vojny demokratičeskich deržav, dostihnet svoju dolhoždannuju svobodu i zažijet sebi russkoju svobodoju, žizneju pod pokroviteľstvom ili vo svjazi s velikim russkim narodom. Daj Bože, čtoby tot čas čim skorše priblizilsja dľa nas, i čtoby vsi naši russki syny zdorovy i nevredimy vernulisja domoj, jako heroji borjusčijisja za vsemirnuju svobodu, za svobodu i rovnosť vsich narodov svita.

Slava da budet svobodnoj zemli Washingtona, da žijet naš karpatorusskij narod i da blahoslovit Boh heroičnu Krasnu Armiju Sovitskoj Rossiji!


o. STEFAN VARZALY,
Generaľnyj Sekretar᾽ KRSojuza.



[BACK]